Slike in filmi so na povezavi obarvanega besedila.

​

1.Pot tja in nazaj ter dogodivščine
a)Pot tja   je bila dolga, štirje fantje v avtomobilu, dve jadrnici na prikolici. Ko sta se Valter in Marko pripeljala iz Ajdovščine v Vodice je bila ura že okrog 23. Zunaj je bila trda tema. Kljub temu smo mojo jadrnico naložili na prikolico v 2. nadstropje povezali , tudi jambor in vse kar spada zraven in potem proti predoru Karavanke. Ko smo prišli skozi vse tunele je GPS rekel: "vozite po tej cesti 340km". Mi pa v smeh. Valter in Marko sta se menjavala za volanom, midva z Matejem sva sedela zadaj. V radiu je bil cd z Iztokom Mlakarjem, ki je dajal moralo in nas držal pokonci. Nekje na enemu razcepu smo zgrešili in se dodatno peljali še 10km, ko smo potem našli pot naprej.

b)Otvoritev  je bila pozno popoldan, da so se lahko pripeljale skoraj vse ekipe. Nagovor in dvig zastav vseh sodelujočih držav ter seveda predvajanje njihovih himen. 

c)Pot nazaj Nazaj grede smo se odpravili proti večeru, še prej smo se poslovili od prijateljev s katerimi tekmujemo na regatah in obljubili smo si , da se vidimo naslednje leto v Italiji na jezeru Santa Crocce. Pot je trajala dalje kot do tja, kajti nazaj smo potovali v soboto zvečer in v nedeljo, ko so ceste polne trum turistov, ki se valijo proti jadranskemu morju. Gneča je bila ne popisna, da smo se umaknili z avtoceste in se prebijali po stranskih cestah. Vendar ko smo prišli do vznožja Alpskega gorovja je bila odločitev jasna, da gremo nazal na avtocesto in skozi predore namesto hribo lazenja z dvema jadrnicama na prikolici preko prelazov. Pred Salzburgom smo se peljali mimo Chimsee, ki je v velikosti 5x 10km in ima obseg ( dolžimo obale) skoraj 64km, ki je dejansko daljša od slovenske obale. Na koncu smo prišli do karavanškega predora, vendar smo se ga izognili tako, da smo šli skozi Trbiž in prišli v Slovenijo skozi Rateče. Kako smo bili veseli, ko smo po devetih dneh prišli nazaj. V Vodicah smo raztovorili moj jadrnico in potem sta šla Valter in Marko še do Ajdovščine.

2.Meritve jadrnic in jader     Pred začetkov vsakega prvenstva je potrebno ugotoviti ali so jadrnice, ki so prijavljene vse v pravilnih merah, po pravilih razreda FLYING JUNIOR . Za skoraj čisto vse, kar je na jadrnici so napisana pravila o velikosti, teži in umerjenosti. Poleg trupa, delov jadrnice so tudi jadra podvržena merjenju. Poleg tega zahtevajo, da so jadra oštevilčena. Kot vidite na eni od slik, sem moral tudi jaz na špinaker napisati SLO 17, ker prej špin oznake ni imel. Poleg tega je potrebna tudi ostala oprema. 20m vlečne vrvi, veslo , rešilni jopiči. Jadrnico tudi tehtajo. Min teža po predpisih je 75kg in FJ SLO 17 ima okrog 77kg.  Vse podatke zberejo na formularju, ki ga potem arhivirajo za čas tekmovanja.  

3.Jadrnice v paddocku    To je prostor, kjer so jadrnice, ko niso na vodi. Tu smo jih pripravljali, popravljali in nastavljali preden se je tekmovanje pričelo in jih po jadranju pripeljali na isto mesto. Zelo zanimivo je, da lahko, če znaš opazovati, najdeš marsi kakšno izboljšavo. To je pravzaprav čakalnica, preden se gre na vodo, ko regatni odbor odloči takrat se gre na vodo. Vmes pa se dogaja mnogo zanimivih stvari. 

​

4.Druženje v kampu .Teden, ki smo ga preživeli v kampu pri jezeru Dummer v mestu Damme je hitro minil toda bilo je zanimivo, nekaj slabega vremena, jezero pa je bilo zaradi naravnih procesov in premalo tekoče vode sluzasto in celo toliko, da sem po prvenstvu več dni čistil podvodni del jadrnice.

5.O jezeru in dejavnostih. Na jezeru in okoli je turistična objezerska dejavnost dobro razvita. Ponujajo razno razne oblike razvedrila iz naslova športa in zabave, poleg tega pa seveda ponujajo tudi kulinarične produkte in seveda pivo.

6.Sprostitev, ko ni bilo vetra

7.Poškodba belgijske jadrnice

8.Skupne fotografije

9.Zaključna slovesnost

91.Rezultati

92.Za medije

​