Zgodovina prvenstev FJ

Takrat še kot član JK Ljubljana sem se odločil, da se udeležim svetovnega prvenstva razreda Flying junior v Nemčiji na jezeru Dummersee pri mestu Damme , ki je od Ljubljane oddaljen skoraj 1200 km. Najprej je bilo planirano, da bo za flokistko Tina iz Celja s katero me je spoznal Janez Kuntarič in sva pričela trenirati med prvomajskimi prazniki tega leta. Informacija sredi junija, da bo ostala brez službe, je pognala plan »B« in sem na vrat na nos iskal flokista. V dvosedih jadrnicah je potrebno sodelovanje in tako je JKL našel Mateja, ki je potem z menoj v juniju na velenjskem jezeru opravil prvi trening na regati , ki je bila DP Fireball. Sledilo je še nekaj treningov na morju, nato smo opravili prijavo na prvenstvo. Med tem, ko smo sestavljali finančno konstrukcijo in logistične priprave, so me klicali prijatelji iz ŠKD Wada iz Ajdovščine. Dogovorili smo se, da gremo z enim avtomobilom in jadrnici v dveh nadstropjih. V nadaljevanju bo vse podkrepljeno s slikami in filmi.

Slike in filmi so na povezavi obarvanega besedila.

​

1.Pot tja in nazaj ter dogodivščine
a)Pot tja je bila dolga, štirje fantje v avtomobilu, dve jadrnici na prikolici. Ko sta se Valter in Marko pripeljala iz Ajdovščine v Vodice je bila ura že okrog 23. Zunaj je bila trda tema. Kljub temu smo mojo jadrnico naložili na prikolico v 2. nadstropje povezali , tudi jambor in vse kar spada zraven in potem proti predoru Karavanke. Ko smo prišli skozi vse tunele je GPS rekel: "vozite po tej cesti 340km". Mi pa v smeh. Valter in Marko sta se menjavala za volanom, midva z Matejem sva sedela zadaj. V radiu je bil cd z Iztokom Mlakarjem, ki je dajal moralo in nas držal pokonci. Nekje na enemu razcepu smo zgrešili in se dodatno peljali še 10km, ko smo potem našli pot naprej.


b)Otvoritev je bila pozno popoldan, da so se lahko pripeljale skoraj vse ekipe. Nagovor in dvig zastav vseh sodelujočih držav ter seveda predvajanje njihovih himen.


c)Pot nazaj Nazaj grede smo se odpravili proti večeru, še prej smo se poslovili od prijateljev s katerimi tekmujemo na regatah in obljubili smo si , da se vidimo naslednje leto v Italiji na jezeru Santa Crocce. Pot je trajala dalje kot do tja, kajti nazaj smo potovali v soboto zvečer in v nedeljo, ko so ceste polne trum turistov, ki se valijo proti jadranskemu morju. Gneča je bila ne popisna, da smo se umaknili z avtoceste in se prebijali po stranskih cestah. Vendar ko smo prišli do vznožja Alpskega gorovja je bila odločitev jasna, da gremo nazal na avtocesto in skozi predore namesto hribo lazenja z dvema jadrnicama na prikolici preko prelazov. Pred Salzburgom smo se peljali mimo Chimsee, ki je v velikosti 5x 10km in ima obseg ( dolžimo obale) skoraj 64km, ki je dejansko daljša od slovenske obale. Na koncu smo prišli do karavanškega predora, vendar smo se ga izognili tako, da smo šli skozi Trbiž in prišli v Slovenijo skozi Rateče. Kako smo bili veseli, ko smo po devetih dneh prišli nazaj. V Vodicah smo raztovorili moj jadrnico in potem sta šla Valter in Marko še do Ajdovščine.


2.Meritve jadrnic in jader Pred začetkov vsakega prvenstva je potrebno ugotoviti ali so jadrnice, ki so prijavljene vse v pravilnih merah, po pravilih razreda FLYING JUNIOR . Za skoraj čisto vse, kar je na jadrnici so napisana pravila o velikosti, teži in umerjenosti. Poleg trupa, delov jadrnice so tudi jadra podvržena merjenju. Poleg tega zahtevajo, da so jadra oštevilčena. Kot vidite na eni od slik, sem moral tudi jaz na špinaker napisati SLO 17, ker prej špin oznake ni imel. Poleg tega je potrebna tudi ostala oprema. 20m vlečne vrvi, veslo , rešilni jopiči. Jadrnico tudi tehtajo. Min teža po predpisih je 75kg in FJ SLO 17 ima okrog 77kg. Vse podatke zberejo na formularju, ki ga potem arhivirajo za čas tekmovanja.


3.Jadrnice v paddocku


4.Druženje v kampu


5.O jezeru in dejavnostih


6.Sprostitev, ko ni bilo vetra


7.Poškodba belgijske jadrnice


8.Skupne fotografije


9.Zaključna slovesnost


91.Rezultati


92.Za medije

Športno društvo jadralni klub Kermar je nastal iz zavedanja , da jadranje ni samo obmorski šport, temveč morajo biti za jadranje izpolnjeni trije minimalni pogoji veter, voda in jadrnica. Zbiljsko jezero je primerno za primarno učenje jadranja in osvajanja pomorskih veščin za otroke in odrasle vseh starosti. V ta namen imamo za otroke jadrnice optimist enosed in za mladostnike in odrasle jadrnice L'equipe, ki so dvosedi s pripadajočo opremo. Poleg tega imamo v zgodnji pomladi tudi rekreativne jadrnice Mini 12, ki so izposojene iz Bohinjskega kluba.

Poleg teoretičnih predavanj organiziramo tudi praktično vadbo na zbiljskem jezeru. Zahvaljujoč članom, smo oktobra 2016 postali mobilni in imamo tudi dve prikolici za prevoz plovil na morje ali katero drugo jezero.



Namen organiziranosti in delovanje društva je razvijati in spodbujati vse aktivnosti, ki so neposredno ali posredno povezane z jadranjem na vodi, ter prispevati k razvoju športa v Republiki Sloveniji. Pri mladini privzgojiti ljubezen in čut do morja, jezer in voda, ter skrb za varovanje voda. Razvijati zdravo in športno preživljanje prostega časa z aktivnostmi na vodi in tudi z drugimi športno- rekreativnimi oblikami.



​

Od leta 2016 smo člani v Jadralne zveze Slovenije, ker ugotavljamo, da bomo lahko tudi na celini pripomogli k razvoju jadranja in izobrazbi novih jadralcev.

Takrat še kot član JK Ljubljana sem se odločil, da se udeležim svetovnega prvenstva razreda Flying junior v Nemčiji na jezeru Dummersee pri mestu Damme , ki je od Ljubljane oddaljen skoraj 1200 km. Najprej je bilo planirano, da bo za flokistko Tina iz Celja s katero me je spoznal Janez Kuntarič in sva pričela trenirati med prvomajskimi prazniki tega leta. Informacija sredi junija, da bo ostala brez službe, je pognala plan »B« in sem na vrat na nos iskal flokista. V dvosedih jadrnicah je potrebno sodelovanje in tako je JKL našel Mateja, ki je potem z menoj v juniju na velenjskem jezeru opravil prvi trening na regati , ki je bila DP Fireball. Sledilo je še nekaj treningov na morju, nato smo opravili prijavo na prvenstvo. Med tem, ko smo sestavljali finančno konstrukcijo in logistične priprave, so me klicali prijatelji iz ŠKD Wada iz Ajdovščine. Dogovorili smo se, da gremo z enim avtomobilom in jadrnici v dveh nadstropjih. V nadaljevanju bo vse podkrepljeno s slikami in filmi.

Slike in filmi so na povezavi obarvanega besedila.

​

1.Pot tja in nazaj ter dogodivščine
a)Pot tja je bila dolga, štirje fantje v avtomobilu, dve jadrnici na prikolici. Ko sta se Valter in Marko pripeljala iz Ajdovščine v Vodice je bila ura že okrog 23. Zunaj je bila trda tema. Kljub temu smo mojo jadrnico naložili na prikolico v 2. nadstropje povezali , tudi jambor in vse kar spada zraven in potem proti predoru Karavanke. Ko smo prišli skozi vse tunele je GPS rekel: "vozite po tej cesti 340km". Mi pa v smeh. Valter in Marko sta se menjavala za volanom, midva z Matejem sva sedela zadaj. V radiu je bil cd z Iztokom Mlakarjem, ki je dajal moralo in nas držal pokonci. Nekje na enemu razcepu smo zgrešili in se dodatno peljali še 10km, ko smo potem našli pot naprej.


b)Otvoritev je bila pozno popoldan, da so se lahko pripeljale skoraj vse ekipe. Nagovor in dvig zastav vseh sodelujočih držav ter seveda predvajanje njihovih himen.


c)Pot nazaj Nazaj grede smo se odpravili proti večeru, še prej smo se poslovili od prijateljev s katerimi tekmujemo na regatah in obljubili smo si , da se vidimo naslednje leto v Italiji na jezeru Santa Crocce. Pot je trajala dalje kot do tja, kajti nazaj smo potovali v soboto zvečer in v nedeljo, ko so ceste polne trum turistov, ki se valijo proti jadranskemu morju. Gneča je bila ne popisna, da smo se umaknili z avtoceste in se prebijali po stranskih cestah. Vendar ko smo prišli do vznožja Alpskega gorovja je bila odločitev jasna, da gremo nazal na avtocesto in skozi predore namesto hribo lazenja z dvema jadrnicama na prikolici preko prelazov. Pred Salzburgom smo se peljali mimo Chimsee, ki je v velikosti 5x 10km in ima obseg ( dolžimo obale) skoraj 64km, ki je dejansko daljša od slovenske obale. Na koncu smo prišli do karavanškega predora, vendar smo se ga izognili tako, da smo šli skozi Trbiž in prišli v Slovenijo skozi Rateče. Kako smo bili veseli, ko smo po devetih dneh prišli nazaj. V Vodicah smo raztovorili moj jadrnico in potem sta šla Valter in Marko še do Ajdovščine.


2.Meritve jadrnic in jader Pred začetkov vsakega prvenstva je potrebno ugotoviti ali so jadrnice, ki so prijavljene vse v pravilnih merah, po pravilih razreda FLYING JUNIOR . Za skoraj čisto vse, kar je na jadrnici so napisana pravila o velikosti, teži in umerjenosti. Poleg trupa, delov jadrnice so tudi jadra podvržena merjenju. Poleg tega zahtevajo, da so jadra oštevilčena. Kot vidite na eni od slik, sem moral tudi jaz na špinaker napisati SLO 17, ker prej špin oznake ni imel. Poleg tega je potrebna tudi ostala oprema. 20m vlečne vrvi, veslo , rešilni jopiči. Jadrnico tudi tehtajo. Min teža po predpisih je 75kg in FJ SLO 17 ima okrog 77kg. Vse podatke zberejo na formularju, ki ga potem arhivirajo za čas tekmovanja.